V naši ORL ambulanti smrčanju in motnjam dihanja med spanjem posvečamo še posebno skrb. Proces obravnave teh bolnikov je moderen in interdisciplinaren, saj vključujemo specialiste različnih področij.
Motnje dihanja med spanjem predstavljajo kompleksno bolezensko stanje, ki lahko močno vpliva na kvaliteto življenja. Ker ima te težave precej ljudi, po nekaterih ocenah okrog 5%, po drugih pa celo do 40% populacije, so tudi pomembna javnozdravstvena težava. Z diagnostiko in zdravljenjem se ukvarjajo predvsem otorinolaringologi in pulmologi, vendar bolnike srečamo tudi v številnih drugih ambulantah, saj pogosteje zbolevajo zaradi bolezni različnih organskih sistemov. Kljub temu jih okoli 80% ostane neodkritih. Pri omenjenih motnjah gre lahko zgolj za neprijeten zvočni fenomen (smrčanje) ali pa med spanjem poleg tega nastopajo tudi daljši premori ali zelo plitko dihanje – obstruktivne apneje in hipopneje med spanjem (angl. OSA).
SMRČANJE
Smrčanje je zvočni fenomen, ki nastane zaradi vibriranja struktur v žrelu, ki so bodisi podaljšane ali pa preveč ohlapne. Praviloma nastaja na nivoju mehkega neba, redko pa tudi zaradi drugih struktur. Smrči med 30 in 40% ljudi, incidenca pa z leti strmo narašča. Pogosteje smrčijo moški in ljudje s prekomerno telesno težo. Smrčanje se ojača tudi po uživanju alkohola, pomirjeval in uspaval ali ob večji utrujenosti. Samo smrčanje še ne predstavlja bolezenskega stanja, a je za partnerja lahko izredno moteče, zato je neredko vzrok za družinske prepire in ločeno spanje zakoncev. Neprijetno je tudi za “smrčača”, saj ima ponoči suha usta, občutek zamašenega nosu in se pogosto prebuja.
Smrčanje je pomembno, ker lahko kaže na to, da so med spanjem prisotni tudi daljši premori med dihanjem – apneje. Gre za bolezensko stanje, ki lahko, če ga ne zdravimo, čez leta pripelje do številnih bolezni. Na težave z dihanjem med spanjem bolnika največkrat opozori partner, praviloma pa tudi sami opažajo, da je spanec nezadosten in da so čez dan utrujeni, nenaspani. Upoštevati je potrebno tudi, da je lahko prekomerna dnevna zaspanost samo simptom nezadostnega spanja oz. prekratkega spanca.
Zaradi navedenega je tudi smrčanju potrebno nameniti vso potrebno pozornost.
Med glavnimi vzroki za zaspanost najdemo:
- pomanjkanje spanja (akutno po prebedeli noči ali zaradi dlje časa trajajočega prekratkega spanca);
- izmensko delo oz. delo ponoči ali zelo zgodaj zjutraj;
- slabe navade spanja (neupoštevane higiene spanja);
- časovna razlika zaradi potovanja v drugi časovni pas, najpogosteje z letalom (“jet lag”);
- zloraba ali odvisnost od raznih spojin (nikotin, alkohol, droge…);
- bolezenska stanja, kot so razne motnje spanja, med njimi najpogosteje obstruktivne apneje v spanju.
Za objektivnejšo oceno prekomerne dnevne zaspanosti se največ uporablja Epworthov vprašalnik. (kliknite tukaj za izračun)
Dejstva:
- smrčanje še ne predstavlja nujno bolezni
- bolnik, ki smrči nima nujno apnej med spanjem
- z leti se smrčanje praviloma slabša in stopnjuje do apnej
- smrčanje je možno odpraviti z operativnim posegom
APNEJE MED SPANJEM
Apneje med spanjem so deset ali več sekund trajajoči premori med dihanjem v spanju. Do njih pride zaradi popolne zapore v področju zgornjih dihal (žrelo ali grlo). Kot posledica prekinitve dihanja, prične zasičenost krvi s kisikom (saturacija) postopoma padati, kar v telesu sproži obrambne mehanizme. Ti lahko čez čas pripeljejo do hudih posledic na številnih organskih sistemih. Z apnejami v spanju se že dolgo dokazano povezujejo bolezni srčnožilnega sistema (arterijska hipertenzija, ateroskleroza in posledični srčni infarkti ali možganske kapi, motnje srčnega ritma – aritmije…), presnovne bolezni (sladkorna bolezen, metabolni sindrom), motnje razpoloženja (depresije), glavoboli, motnje koncentracije in spolnih funkcij ipd. V novejših študijah se nakazuje celo povezava z nastankom malignih obolenj. Ljudje z motnjami dihanja med spanjem, so tudi do 10-krat pogosteje udeleženi v prometnih in delovnih nezgodah. V kolikor ima bolnik z apnejami med spanjem tudi s tem povezane bolezni ali pa je zaradi njih čez dan nenaspan, govorimo o sindromu obstruktivnih apnej med spanjem. Zaradi vsega naštetega je te motnje potrebno pravočasno prepoznati in zdraviti.
Da imate apneje med spanjem, morate posumiti, če ponoči glasno smrčite, lovite sapo ali se zbujate s tesnobnimi občutki, podnevi pa ste, kljub zadostnemu številu ur spanja, utrujeni, nerazpoloženi in zaspani.
Obstajajo vprašalniki s katerimi skušamo oceniti verjetnost, da so pri bolniku prisotne pomembne motnje dihanja med spanjem. Največ se uporablja vprašalnik STOP-BANG (STOP-BANG vprašalnik)
Dejstva:
- motnje dihanja med spanjem ima vsaj 30% ljudi
- pomembne apneje srečamo pri približno 5% populacije
- moški zbolevajo 4x pogosteje kot ženske
- več kot ¾ bolnikov ostane neprepoznanih
- praktično vsi bolniki z apnejami tudi smrčijo
- od dejavnikov tveganja je najpomembnejša prekomerna telesna teža
- apneje je pogosto možno pozdraviti s kirurškimi in nekirurškimi metodami
ZDRAVLJENJE
Pomembno je vedeti, da so motnje dihanja med spanjem ozdravljive. S pravočasno prepoznavo in pravilnim terapevtskim pristopom se lahko izognemo kasnim posledicam. Pri tem je pogosto potrebno sodelovanje različnih specialistov, specializiranih za te motnje, pa tudi zavzetost bolnika, ki mora biti pri zdravljenju aktivno udeležen.
SPLOŠNI UKREPI
Prekomerna telesna teža je najpomembnejši dejavnik tveganja za smrčanje in apneje v spanju. Posebej dovzetni so ljudje s centralno debelostjo (trup) in kratkim, debelim vratom, saj imajo, zaradi maščobnega sloja na vratu, zožena zgornja dihala.
Motnje dihanja med spanjem so najbolj izrazite pri ležanju na hrbtu, zato se priporoča spanje na boku. V tem položaju je namreč verjetnost, da se bo dihalna pot zaprla na nivoju jezika, precej manjša. Pri tem običajno pomagajo že preprosti ukrepi, kot je všitje tenis žogice na hrbtno stran spalne majice. Nekoliko bolj izpopolnjene so naprave za t.i. položajno terapijo (angl. “position trainer”) – elektronske naprave, ki spečega z vibriranjem opozorijo, da leži na hrbtu (http://www.nightbalance.com). Obstajajo tudi aplikacije za pametne telefone, ki delujejo podobno. Po nekaj tednih se večina ljudi z uporabo teh naprav navadi spati na boku.
Pitje alkoholnih pijač, uživanje pomirjeval, uspaval in nekaterih drugih zdravil, ki vplivajo na živčevje, pred spanjem, vpliva na tonus mišičja zgornjih dihal in motnje dihanja med spanjem poslabša. Podoben vpliv ima tudi utrujenost.
OPORNICE ZA SPODNJO ČELJUST
Zadnja leta so tudi pri nas postale dostopne opornice za spodnjo čeljust, ki predstavljajo pomemben dodatek in alternativo drugim načinom zdravljenja smrčanja in apnej med spanjem. Gre za zobnemu aparatu podobno opornico, ki si jo bolnik pred spanjem vstavi v usta in jo ima tako nameščeno preko celotne noči. Opornice višje kvalitete so prilagojene vsakemu posamezniku posebej – termoprilagodljive, kar pomeni, da jih je potrebno pred prvo uporabo segreti in napraviti odtis zob.
Namen oz. način delovanja opornice je potisk spodnje čeljusti naprej. S tem se naprej pomaknejo tudi jezik in ostala mehka tkiva, ki so vezana nanj. Tako se močno poveča prostor za korenom jezika, kar preprečuje zaporo dihal med spanjem na tem mestu.
ZDRAVLJENJE S POZITIVNIM TLAKOM (CPAP)
Pri bolnikih z motnjami dihanja med spanjem hude stopnje je terapija izbora zdravljenje s pozitivnim tlakom. Zdravljenje poteka s pomočjo naprave, ki preko nosu ali obrazne maske, v zgornja dihala vpihuje zrak. S tem se vzdržuje povečan tlak, ki preprečuje kolaps in zagotavlja nemoteno dihanje. Takšno zdravljenje ne odstrani vzroka nastanka težav, a je kljub temu praviloma učinkovito. Podatki žal kažejo, da približno polovica bolnikov zdravljenja s CPAP aparatom ne prenaša. Te aparate predpisujejo in nastavljajo nekateri za motnje dihanja med spanjem specializirani pulmologi.
KIRURŠKO ZDRAVLJENJE
Smrčanje in večino apnej med spanjem se lahko uspešno pozdravi kirurško. To je edini način zdravljenja, s katerim odstranimo vzrok za nastanek teh motenj.
Kirurgija motenj dihanja med spanjem ima dolgo tradicijo, vendar so bili prvi posegi precej agresivni, izvajali pa so se z malo ali brez potrebne predoperativne diagnostike in izbire za takšno zdravljenje primernih pacientov. Posledično so bili doseženi rezultati prepogosto nižji od pričakovanj. V našem centru za zdravljenje motenj dihanja med spanjem, zato diagnostiki posvečamo ravno toliko pozornosti kot samemu zdravljenju. Za bolnika to včasih pomeni nekoliko razširjeno obravnavo, vendar le tako lahko dosegamo optimalne rezultate.
Diagnostični postopek pred odločitvijo o najbolj smiselnem načinu zdravljenja lahko obsega:
- usmerjeni specialistični pregled ORL področja
- izpolnjevanje vprašalnikov
- diagnostično poligrafijo spanja (link)
- pregled zgornjih dihal v kratki sedaciji (link)
- rentgensko preiskavo vratu
V kolikor gre pri bolniku le za smrčanje, je postopek praviloma precej krajši in se navadno že ob prvem pregledu dogovorimo za kirurško zdravljenje.
Učinek pravilno izbranih in izpeljanih kirurških posegov mora biti trajen. Manjše posege, pri katerih gre za manjše korekcije dela mehkega neba, je ob primerni pripravi, pri bolnikih, ki nimajo izraženega žrelnega refleksa, možno opraviti v lokalni anesteziji, sicer pa večino posegov izvedemo v splošni (popolni) anesteziji.
Z različnimi kirurškimi posegi lahko pomagamo tudi bolnikom, ki zaradi anatomskih ovir (slabo prehoden nos, položaj poklopca ipd.) težko prenašajo zdravljenje s CPAP aparatom.
članek iz One
intervju ABC zdravja
|
|
|
